Intervju Jelena Vuković Marin

Poslanstvo

Ustanovili ste kvalitetno in okolju prijazno znamko mokasinov za otroke. Predvsem pa je zanimiva in ganljiva zgodba, komu je bil namenjen prvi par. Nam jo zaupate? 

Moj sin Mika je imel težave v razvoju in fizioterapevti so priporočali mehke copatke, v katerih bi se maksimalno razvijale vse mišice stopala. A žal, zaradi njegovega izrazito visokega narta in vedno ledeno mrzlih prstkov, nisem našla nobenih copatkov, ki bi bili dovolj široki, mehki in topli.  

Kakšna je bila pot mokasinov Mia&Mika? 

Pot se je pričela z raziskovanjem otroškega stopala in načina, kako raste in se razvija. Želela sem oblikovati copatke, ki bi ustrezali potrebam največjega števila majhnih nogic. Copatke, ki bi spodbujali naraven razvoj stopala po principu bosonoge hoje, ki bi bili narejeni iz mehkega in hkrati trpežnega usnja, ki je primerno tudi za ljudi z najbolj občutljivo kožo. 

Zato sem se odločila, da za izdelavo uporabim izključno certificirano naravno strojeno usnje, ki je stranski produkt prehrambene industrije. Izbrala sem tehnološko najbolj napredno in okolju najbolj prijazno strojarno v Evropi. Naše dobavne poti so kratke iz spoštovanja do narave in do bodočih generacij, ki pridejo za nami. Vsi copatki so ročno narejeni v Sloveniji. 

Sama zelo dobro vem, da je pot podjetništva zelo strma in vijugasta. Ste vedno verjeli vase? 

Iskreno, vedno sem verjela v izdelek. Tisti trenutek, ko sem naredila mogoče drugi ali tretji par, sem si rekla: “Glej, to je to.” Kar je za nekoga, ki je imel težave s perfekcionizmom, velika potrditev. 

Ampak vase kot podjetnico nisem verjela. Vedno sem znala bolje delati za druge, biti v ozadju. Nisem bila pripravljena na ta korak. Do letos, do trenutka, ko je bilo moje zasebno življenje na največji preizkušnji, jaz pa bogatejša za spoznanje, da v življenju ni garancije za nič. Vse je odvisno samo od tebe in tvojih sposobnosti, kako se boš soočal z izzivi. 

Kdaj ste vedeli, da ste s svojo zgodbo na pravi poti? 

Da si na pravi poti, ti lahko povedo samo zadovoljni kupci, ki se vračajo. To sem spoznala zelo hitro, a izzivi so bili drugje. 

Potrditev stroke sem prejela 2018 na sejmu Playtime v Berlinu, kjer so naše copatke uvrstili v del razstave Fashion trends for the future. Ravnokar pa sem za copatke prejela, že drugič zapored, prestižno mednarodno nagrado Junior Design Awards v kategoriji najboljša obutev za prve korake. 

Zdaj vem, da sem na pravi poti. Trenutno se posvečam predvsem rasti blagovne znamke, rebrandingu, novi spletni strani in razvoju novih izdelkov. 

“Iskreno, vedno sem verjela v izdelek. Tisti trenutek, ko sem naredila mogoče drugi ali tretji par, sem si rekla: “Glej, to je to.” Kar je za nekoga, ki je imel težave s perfekcionizmom, velika potrditev. “

Nega duše in telesa

Kaj je tisto, kar najbolj poboža vašo dušo? Tudi takrat, ko se vse zdi brezizhodno.

Občutek hvaležnosti, ki ga nosim v sebi za vse, kar sem imela in imam.

Najboljši nasvet, ki ste ga kadarkoli dobili? 

V tem trenutku mi najbolj rezonirajo besede Martina Kojca: “Idealno stanje človeka je absolutni notranji mir v vseh življenjskih okoliščinah.”

Pisali ste tudi o težavah, ki ste jih imeli s kožo. Se vam zdi pomembno, da je tisto, kar damo na kožo naravno in telesu prijazno? 

Nega kože, ki se v naši kulturi nekako potiska v kozmetično sfero, ja zame popolnoma zgrešena. Pojmovanje teles kot lepa, mlada ali pa stara prav tako. Edino, kar se mi zdi pomembno pri skrbi za telo, je aspekt ohranjanja zdravja. To pomeni, da mi je zelo pomembno, kaj dam na kožo. Sledim načelu manj je več. 

Pred več kot šestimi leti sem se odločila za ajurvedsko zdravljenje zaradi akutnega izbruha neurodermitisa in posledic, ki jih je na mojem telesu pustila dolgotrajna uporaba steroidov. Takrat sem naredila čisti detoks telesa, ki je trajal dve leti in je zaobjemal tako način prehranjevanja kot tudi nege kože. Rezultati so bili neverjetni in tako tem načelom ostajam zvesta še danes.

“Idealno stanje človeka je absolutni notranji mir v vseh življenjskih okoliščinah.”

Martin Kojc

Rituali

Včasih se moramo pregrešiti, da se razvajamo. Katere so vaše pregrehe? 

Včasih bi napisala, da je moja pregreha masaža, a je to danes zame le način ohranjanja zdravja. Je pa dejstvo, da ne bi smela jesti krompirja in moja največja pregreha, za katero vedo vsi, ki me poznajo, je pomfrit. Sej vem, sliši se smešno, ampak je res. 

Imate poseben ritual, s katerim začrtate ton svojemu dnevu? 

Edini ritual, ki mu sledim, je, da zjutraj najprej preverim, kaj moje telo potrebuje. Ali je to več vode, zajtrk, meditacija, ali mi bo kratka telovadba dala dodatno energijo ali jo raje preskočim. Torej moj edini ritual je, da poslušam potrebe svojega telesa in mu dam to, kar mi sporoča. 

Brez česa enostavno ne bi mogli? 

Vode, hrane, ljubezni. 

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest

Intervju Jelena Vuković Marin

Deli z drugimi:

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on linkedin
LinkedIn

Intervju Jelena Vuković Marin

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on linkedin
LinkedIn